La trète bann zésklav

La trète zésklav dan Losséan Indien

La trète zésklav dan Losséan Indien
Lotèr
Jean-Michel FILLIOT

Historien


Bourbon èk la kote Lèst Lafrik – La trète zésklav dann 18èm sièk

Na poin bonpé majinasyon lé pa kapab rève bann Tropik : i koné tèlman lo bann zimaj. Toute lo koulër tropikal bann zil mèr lo Süd i trape noute majinasyon. Lé vré depi troi sièk, bann gran zékrivin la-vante azot. Kissoi Leconte de Lisle, Loys Masson, néna in bonpé la-rakonte zot visyon bann paradi-la !

Alon borde bann gran-gran santiman èk souvnir Baudelaire-la. Lartik-la i propoze o-kontrèr amontre, linstan-la dann son kontèks, « koman Zeropéin i ashète bann Noir dessi la kote Lafrik po fé travaïye ce bann pov-maleré konm zésklav dann zot koloni » (konm Diderot èk d’Alembert la-ékrire).

Karte la trète depi la kote Louèst Lafrik 18èm sièk.
In Tingatinga ou les Makua de la modernité, Müzé Villèle, lané 1999.
Linstitü reshèrsh po lo dévlopman

Koça i lé kote Lafrik-la ?

8èm sièk apartir, bann Zarab lavé-rouve bann kontoir laba. Dann 14èm-15èm sièk, dapré Ibn Battouta èk bann voyajër shinoi, bann ville zarab-là té i raporte bien. 16èm sièk bann Portügué la-mète dézord dann komèrse-la ; bann’a la-kapaye dé-sertin ville konm Kiloa (Kilwa), Zanzibar, Malindi, Pate, Mombasa èk, po in pé-d’tan, Lil Socotra. Bann kontoir Mozanbik èk Sofala lété bann landroi plüs inportan po Contra Costa portügué-la.

Dann 17èm sièk, bann latak té i sorte Türki èk Larabi (sirtou Oman), ke té i maye ansanm bann rébélion lokal, lavé fé bèsse dominasyon-la. Lané 1698, la pèrte lo Fort Jesus Mombasa la-marke la fin lo règne bann Portügué dan lo Nor Cap Delgado.

18èm sièk, bann Fransé la-passe an-promié par lo Süd Cap Delgado, koté bann Portügué, apréça zot la-éssèye koté bann Zarab. Dann sièk-la, lo situasyon politik té jamé klèr. Bann Portügué té i ède ankor bann gouvèrnër zarab lokal dann zot batay kontr’ zot bann sültan Oman. Lo bann trafikan zil Maskarègn la-anprofite, sinonça la-subi situasyon-la : dessi la kote Lèst Lafrik, zot lété d’zétranjé, zot té oblijé fé laranjman ansanm toute demoun.

Lané 1770 apartir, la kantité Kaf (cé in mo zarab i vé dir païen) i débarke lété parla sink fois plüs çat bann Malgash. Lo trafik la-dévlope ankor plüs. Kissoi bato lo roi, kissoi bato privé, toulpé té i fé parèy. Bann bato la Franse ossi dann ta.

Nou va rogarde deu réjion : dabor-inn bann possésyon portügué, épila bann kontoir zarab, parsk lo deu komèrse lété pa parèy.

Ansanm bann Portügué

Bann Portügué té i kontrole toujour la kote rantr’ la bé Delagoa èk lo kap Delgado. Zot possésyon té i forme la capitainerie générale de Mozambique.

Kèl kontoir té frékanté ?

Dabor-inn, navé Mozanbik èk Sofala. Mé-soman Ibo, dan bann zil Quérimbe, té i ressoi in bonpé d’Fransé. Akoz port-la navé in lavantaj : li té loin lo pouvoir lo kapitèn jénéral. Bann Fransé té i vizite Yanbanne (Imbano), devan lo rivièr Sena (dan lanboushür Zambèze), bé Fernand Valoze, Kilimane èk la plüpar lanboushür bann flëv…

Lépok-la, bann kontoir portügué té i pran la pante, zot té malang mèm, konm ki diré. La ville Mozanbik té i reprézante ça bien : navé poin bonpé boutik ; lo bazar lété in karo la bou sèk ; bann fanm assize an-touk sinonça alonjé té i atande bann klian ; bann réjim banane lété fané atèr. Dann port, bann bato fransé kosté ansanm çat Portügué té i sharje karguézon demoun.

La ville Ibo lavé dégréné parèy. Lané 1802, Garneray i remarke “in ta d’kalbanon san lümièr, san fenète èk bann vilin jardin mal oküpé, fané parsi-parla ninporte koman. Lo palé gouvèrnër lété in kaz a-létaj kasse-kassé, in vré ruine ». Dé-sèrtin kapitèn té i passe mèm pa par bann Portügué, zot té i trète dirèktoman èk bann zindijèn dan bann landroi zot toussël té i koné. D’ot prodüksyon la koloni Mozanbik, konm lo morphil (morfil) par égzanp, i rossanbe la-pa tro intérèsse bann Fransé.
Konm bann zistorien anglé, nou pé dir cé bann zil Maskarègn lété lo prinsipal résponsab lo trafik zésklav dann possésyon portügué-la.

Ansanm bann Zarab

La kote Zanguebar. Robert de Vaugondy. Lané 1749.
Kol. Müzé Villèle

Dan lo Nor kap Delgado jiska dann golf Aden té i trouve « la kote Zanguebar ouça bann sültan Maskate té i domine. Dizon zot pouvoir lété po la forme : dann zané 1770 lo sültan Kiloa té i konsidère ali konm indépandan ».

Lané 1804, laba Zanzibar, in dénomé Dallons la-ékri Decaen, lo gouvernër jénéral Lil de France ansanm Bourbon : « mwin la vü bann Fransé arive èk in lorde lo sültan po gouvèrnman ce lil-la, po lèsse azot fé zot komèrse konm zot té i vé ; zot la pa nyabou akoz lo bann traka zot la-gaingné ; konm Zanzibar i ékoute pa ditou bann zord lo prinse i fo nout gouvèrnman i garanti poudbon nout komèrse dann réjion-la ».

Rantr’ 1785-1790 parla, lo trafik dessi la kote Zanguebar la-dépasse çat Mozanbik, parsk laba lo bann zésklav lété méyër marshé, mé ossi parsk navé plüs ravitayman.

Depi lo Süd jiska lo Nor, bann kontoir té i vande zésklav bann Fransé lété : Lindi, Kiloa, Kilwa, Mafia, Zanzibar, Pemba, Montbaze (Mombasa), Malindi, Pate (Patta), Mogadiscio. Dé-sertin lété pa tro frékanté, konm Mogadiscio èk Pate ; po d’ot, konm Mombasa, Pemba, Malindi, Mafia, zot komèrse lété pri dann batay lokal. Po fini, nou pé di lo bann trafikan bann zil Maskarègn té i frékante sürtou lo deu zile Kiloa èk Zanzibar.

Kiloa

Lil èk la ville Kiloa. N. Parr. Lané 1746.
Kol. Müzé Villèle

Rantr’ 1770-1794, Kiloa lété lo kontoir zarab bann Fransé té i frékante plüs. Li lété « lo dépo po lo komèrse bann zésklav la kote Zanguebar an-antié ». Rantr’ 1785-1790, apëpré 1500 zésklav té i anbarke toulézan po bann zil Maskarègn. Depi bann zané 1770 té i doi konte par plüzir santène lo bann dépar, parsk lané 1776, in larmatër Lil de Franse, Jean Vincent Morice, lavé passe in kontra èk lo sültan : « Anou, lo roi Kiloa, sültan Hasan, lo garsson sültan Ibrahim nou promète M. Morice, Fransé, nou va done ali toulézan 1000 zésklav po 20 piastre shakinn, li, li va done anou 2 piastre par zésklav. Pèrsone nora poin lo droi fé trafik zésklav tank li la pa gaingne la siène, épila si li vé pü d’ot. Kontra-la lé valab 100 t-an rantr’ nout deu lü. An-garanti nou done alü lo forterèsse po li mète lo bann kanon li vé èk son paviyon… »

Lakor anfitéotik ke nou pé konsidère konm abüzif, té i ésplike akoz lo sültan té i apréssié lo bann don lo shirurjien Morice, mé ossi akoz li té i vé protèje ali kontr’ Maskate èk Zanzibar. Dépo-la noré done ” bann zil de Franse, Bourbon, Séssèl, la kapassité an-garanti, an-kantité, méyër marshé, po ogmante vitman zot popülasyon zésklav, parlfète amène azot dan lo degré d’rishès té i souète po zot”, konm di in dalon Morice, lo dénomé Cossigny, lërk li lété linjénièr lo roi dann Port-Louis. Malérèzman po li, son sapèr projé la pa parti plüs loin. Kanmèm Sartine, lo minisse La Marine, la-apréssié lidé Morice, li la pa kontinüé lo projé. Lané 1778 apartir, la guèr lindépandans Lamérik la-akapare bononm èk larjan. Morice lavé artourne Kiloa lané 1777, d’ot’ ossi konm Crassons de Medeuil rantr’ 1784-1785, Curt lané 1790 parla, po éssèye ankor in fois fé in lalianse rantr’ lo sültan èk lo Roi la Franse. La métropole la-pü intérèsse èk ça.

Jiska lané 1794 bann bato Maskarègn té i kontinué arrive Kiloa an-kantité. Lané 1801, lo trafik la-arpran in pé. Soman lané dapré lété plito Zanzibar té i atire bann trafikan.

Zanzibar

Depi lané 1792 apepré, Zanzibar té i tonbe konm lo méyër landroi, jiska dépasse bann kontoir Mozanbik dann lidé lo bann trafikan. Bann mouvman la Révolution la-retarde lavansman-la. Bann bato Maskarègn té i sava laba toultan rienk lané 1802 apartir.

Zanzibar lété « la koloni prinsipal limam Maskate ». Toulézan, té i anbarke zésklav par milié po lo golf Pèrsik, Larabi èk Linde. Bann Fransé la-rante dann ron trafik-la kanmèm lo gouvèrnër-ënuk èk lo shèf la doine té i abüze dessi zot.

Kissoi dori, mayi, mil, koko, frui, bèf, kabri, volay, lil té i manke pa rien. Toute lété bon marshé. Malgré Dallons té i souplaingne (« komèrse-la té i ruine bann Fransé »), Garneray té i di : « navé lébène an-poundiak dessi marshé-la », anplüs lété mèm pri k’partou.

Dan bann kontoir zarab, la trète fransé té i vien an-deuzièm plasse, pa an-promié konm po bann Portügué. La plüpar bann zésklav té i anbarke po bann koloni mizülman. I fodré konète ouça té i sorte bann zésklav-la, par koman té i amène azot dessi la kote. Soman po ça doküman i manke anou. N’i pé done rienk deu-troi zinformasyon éparpiyé.

Par an-ndan

Partie de la côte orientale d’Afrique avec l’île de Madagascar et des cartes particulières des îles de France et de Bourbon. Bonne, Rigobert. 18e siècle.
Musée historique de Villèle

Lo komèrse long distanse té i égziste depi lontan avan lo trafik zésklav : livoir, bann zobjé an-fèr-forjé té i passe d’in vilaj apré l’ot.

La fin 17èm sièk, bann Yao i sorte dan lo Nor Mozanbik, la-komanse fé trafik èk péi plüs loin. Zot la-rankonte bann tribu té i fé komèrse èk la kote, apréça, zot mèm la-fé lo voyaj.
Zot la-rante lo plüs gran vandër zésklav Lèst Lafrik. Zot té i amène zot bann prizonié jiska bann kontoir Mozanbik, Kiloa, Ibo, Kilimane.

Plüs dan lo Nor, bann Nyamwézi té i fé lintèrmédièr, kanmèm té pa bonpé : soman lané 1800 parla, zot trafik la-gaingne lélan.

Laktivité deu pëp-la i ésplike koman la plüpar kaptif té i sorte dan la réjion lak Nyassa èk Louèst lak Victoria. Li pé ossi fé majine in bon lorganizasyon po assüre bann zéspédisyon régülié.

Plüs dann Süd, depi Zanbèz, i rossanbe lo sistèm lété pa parèy. Navé bann kourtié, bann Patamares, parèy bann Pombeiros Langola, té i vien trape bann zésklav dann kër lo péi. Tete, dessi lo flëv Zanbèz lété landroi plüs avansé po bann Portügué dan Lafrik. Dessi la fin 18èm sièk, i paré depi tèrla, navé bann zéshanj marshandiz èk zésklav jiska dann paraj lak Moero, dann péi lo roi Kazembe.
Bann flèsh dessi la karte i done rienk zipotèz travaïy.

Po fini, nou pé dire trafik-la la-konsèrne bann pëp bien marké, ossi bien dan landroi konm lépok. N’i pouré majine lépok-la la-fini … Lé pa sür ditou. Lërk n’i sava Moris, La Rényon, Séssèl, bate karé Port-Louis, Curepipe, Sin-Dni, Sin-Pol, Victoria, sinonça travèrse karo kann dan-l’tan la koupe, ou bien argarde plasse-an-plasse bann vilaj, la figür demoun i amontre la diversité lo pëpleman. Lafrik lé toujour là.

Dé-sèrtin lotèr la-éssèye rode kiça lé résponsab touça, “sins of the fathers” konm par égzanp listorien anglé Pope Hennessy la-ékrire. Kiça i pé jüjé ? La trète zésklav té in labitüde po lépok-la.

La trète bann zésklav
Inprime
lo tèks en PDF
Partaje paj-la
dessi rézo sossial
   
Lotèr
Jean-Michel FILLIOT

Historien